Na mestu, kjer danes stoji prenovljena cerkev Marije Vnebovzete, naj bi že v 17. stoletju stala kapelica ali manjša cerkev, posvečena svetemu Lovrencu. Pozneje, leta 1728, je bila kapelica prezidana in povečana, leta 1750 pa dozidana še zakristija in prezbiterij.
Cerkev je bila po navedbah Edmunda Čibeja »sezidana v rimskem slogu, obokana in sorazmerno razdeljena, z glavnim in dvema stranskima oltarjema.«
Glavni marmorni oltar s Cebejevo sliko svetega Lovrenca danes opravlja enako vlogo v novi cerkvi, levi stranski oltar, delo domačega umetnika Mihaela Kuša (Cussa) iz leta 1699, pa je bil po obnovi cerkve, leta 1987, postavljen v prezbiterij kot glavni oltar. Umetnik je oltar postavil po zaobljubi leta 1699, kar zasledimo na spodnjem robu atike. Med prenovo cerkve pod vodstvom lokavškega župnika msgr. Janeza Filipiča je bil v cerkvi odkrit fragment gotske freske iz druge polovice 15. stoletja.
Z zgraditvijo nove cerkve leta 1935 je začela stara cerkev v Brithu propadati. Ob tem sta za vedno izginila desni stranski oltar in prižnica, o kateri Edmund Čibej navaja, da je bila še posebno lepa, znamenita in res nekaj izrednega.
