Dne 15.3.2024 smo se spomnili rojstnega dne znamenitega Lokavčana Edmunda Čibeja. Krajevna skupnost v spomin na njegovo rojstvo praznuje krajevni praznik. Po njem je imenovana tudi športna dvorana v Lokavcu. Položili smo cvetje ob njegovem kipu pri dvorani in na njegovem grobu na lokavškem pokopališču
Bližina Čavna in Gore omogoča neštete možnosti vsem rekreativnim pohodnikom. Izpred lokavške cerkve pelje okrog dve uri dolga pot na Čaven, v pobočje Čavna pa je speljana zelo razgledna Srednječavenska pot z izhodiščem pred znamenitimi predmejskimi predori.
Zelo obiskana je pohodna pot na Otliško okno. Do t. i. »Lukne« nas pelje več urejenih poti: iz zaselka Čohi, zaselka Gorenje z Luž in od izvira Hublja.
Društvo za oživljanje lokavškega izročila DOLI je pripravilo zelo zanimivo pohodno pot z naslovom Pohod po zaselkih Lokavca in ogled kulturnih, tehniških in naravnih zanimivosti. Od leta 2010 je pot zelo dobro označena z usmerjevalnimi in informacijskimi tablami. V oktobru po tej poti poteka tudi organiziran pohod, ki je vsako leto zelo dobro obiskan.
V zaselku Bitovi stoji Batičeva hiša, katere »črna kuhinja« ima danes posebno muzejsko vrednost. Sestavljajo jo zanimivo, še vedno delujoče leseno ognjišče, krušna peč in napa. Stavba je še danes v lasti družine Batič in naj bi v prihodnosti postala muzej lokavške bivalne kulture v preteklosti.
V zaselku Slokarji se je 15. marca 1861 rodil in 9. januarja 1954 umrl izjemni Lokavčan Edmund Čibej. Po poklicu je bil učitelj. Služboval je v Rihemberku (danes Branik), na Brjah, v Vipavskem Križu in na Dolu – Predmeji. Do razpustitve občine leta 1926 je bil lokavški župan, med prvimi, ki so na Slovenskem uporabljali smuči, eden od pobudnikov ustanovitve planinskega društva v Ajdovščini, raziskovalec čavenske flore, izjemen kronist itd.
Danes se po njem imenujeta lokavška športna dvorana in priznanje, ki ga vsako leto podeljujemo zaslužnim Lokavčankam in Lokavčanom.
V zaselku Čohi so v sredini 19. stoletja živeli bratje Bavčar, ki so leta 1863 (ali 1866) po pričevanjih očividke opravili prvi poskus poleta na Slovenskem. Zato jih, kljub temu da se njihova letalna naprava menda ni dvignila od tal, upravičeno štejemo za pionirje slovenskega letalstva.
Na domačiji Kuševih pri Kuših brata Stanislav in Janez Černigoj ohranjata bogato kovaško tradicijo Lokavca. V njunem kovaškem muzeju si je moč ogledati razne kovane izdelke, poleg tega pa tudi prikaz kovanja v delavnici.
Muzej je odprt vsako soboto in nedeljo med 8. in 17. uro ali po predhodni najavi na tel.: 05/ 36 42 015.
