Hidrant pri Komparih
Na željo krajanov zaselka Kompari, predvsem zaradi zagotavljanja večje požarne varnosti smo pristopili k izgradnji nadzemnega hidranta. Skupaj smo združili moči, vodovodni odbor, krajevna skupnost izdatno pa je pri projektu pomagala tudi zavarovalnica Triglav.
Spomin na znamenitega Lokavčana
Na današnji dan pred 160 leti (15. marca 1861) se je v Lokavcu v zaselku Slokarji rodil Čibej Edmund. Maturiral je na učiteljišču v Kopru leta 1881. Služboval je v Rihemberku (danes Braniku) v dobi, ko je bil tam Gregorčič, in tudi na Brjah, nato v Vipavskem Križu. Od leta 1884 pa do leta 1913, ko je zaprosil za predčasno upokojitev, je bil učitelj na Dolu-Predmeji. Do leta 1926, ko so Italijani ukinili občino v Lokavcu, je bil njen župan. Zadnja leta, tudi po drugi svetovni vojni, je pisal spomine in urejal svojo domačo muzejsko zbirko. Čibejevo dejavnost v tako dolgi dobi življenja, saj je bil starosta primorskih učiteljev, je težko zajeti, ker je tako mnogovrstna. Kot učitelj je bil dober pedagog in vzgojitelj. Njegov stalni in živi stik z naravo ter dolgoletno bivanje na Dolu današnji Predmeji ga je usposobilo za vrsto dejavnosti, ki jih dotlej še nismo poznali. Tako naj bi bil Čibej prvi ali vsaj med prvimi, ki so pri nas uporabljali smuči. Leta 1888 si jih je na podlagi obvestila-reklame v dunajskem Weltblattu naročil prvi par iz Kristjanije (Osla) na Norveškem. Tako je začel smučati on in gozdarski oskrbnik na Dolu Josip Jarisch, ki sta kasneje to športno zvrst, ki je bila spočetka le uporabne narave kot pripomoček za hitrejšo hojo po snegu, širila med domačini. Čibej je bil tudi izvrsten gornik in ljubitelj gozda, kar ga je spravilo v stik s celo vrsto gozdarskih strokovnjakov, ki so delovali na Trnovski planoti in ki so bili tudi izvrstni lovci. Tudi znanstveniki so ga radi obiskovali, da jih je spremljal in jim pomagal raziskovati, tako je pomagal Franu Erjavcu raziskovati Čavensko floro. Leta 1903 je bil Čibej imenovan v komisijo, ki je preiskovala Trnovsko planoto (zemljo, kamnine, rudnine, floro, vode in živali). V njej so bili dr. Kossmat, ravnatelj dunajskega državnega muzeja, dr. Jan Lego, ravnatelj praškega državnega muzeja, in prof. Seidl, geolog iz Gorice. Iz tega časa datirajo Čibejeve prirodoslovne zbirke. Njegov delež pri organizaciji Slovenskega planinskega društva je velik. Bil je sploh med pobudniki ustanovitve podružnice Slovenskega planinskega društva v Ajdovščini leta 1903. Dočakal je tudi njenih petdeset let delovanja, in medtem ko je bil njen prvi podpredsednik, je postal leta 1953 njen častni član za zasluge, ki jih je imel za planinstvo v domačem kraju. Pisal je v Planinski vestnik od leta 1906 O Trnovski planoti in o treh najlepših razgledih v Trnovskem gozdu. Potegoval se je za zgraditev ceste Predmeja–Slokarji v letih 1892 do 1897. Poleg tega je tudi sam amatersko rezbaril, dopisoval je v razne časopise Bil je med organizatorji čipkarske šole na Dolu.
Povzeto po slovenski biografiji.
Krajevna skupnost Lokavec v spomin na rojstvo Edmunda Čibeja praznuje krajevni praznik. Žal zaradi zdravstvenih okoliščin letos že drugo leto krajevnega praznika ne moremo praznovati. Kljub temu smo se na tega znamenitega Lokavčana spomnili in mu na njegov grob v Lokavcu položili cvetje in prižgali svečo.
Po njem je bila v okviru društva Gora poimenovana skupina smučarjev «po starem«. Po njem je poimenovana tudi večnamenska dvorana v Lokavcu in planinska koča v Tihi dolini na Predmeji.
Razsvetljeno travnato igrišče
Na pobudo nogometnih društev, ki trenirajo na travnatem igrišču v Lokavcu je svet krajevne skupnosti sprejel sklep, da o postavitvi luči na igrišču. Finančni zalogaj za to ni bil majhen, zato so nam pri tem pomagale tudi nekatere gospodarske družbe: Kolektor CPG Nova Gorica, Stopar PGM, Elektro Primorska, KSD Ajdovščina. Hvala tudi Občini Ajdovščina za postavitev nove ograje in mrež.
Nogometaši in drugi uporabniki igrišča bodo lahko odslej treninge opravljali tudi takrat, ko jih do sedaj ni bilo mogoče, to pa je v času slabše dnevne svetlobe.
Maneža v Lokavcu
Pred nekaj leti so na zemljišču krajevne skupnosti Lokavec ob finančni pomoči občine Ajdovščina člani društva Doli postavili manežo za konje. Zadovoljni smo, da se maneža uporablja za različne zvrsti dela s konji.
Širimo kulturo
Spoštovani,
kultura ne pozna meja in je vedno nekaj lepega.
Je pesem, ples, zgodba, slika, nasmeh, lepa beseda, spomin, spoštovanje, tradicija, druženje …
V duhu prihajajočega kulturnega dne jo želimo deliti z vami. Tokrat na drugačen, prav poseben način.
Vabimo Vas, da si virtualno proslavo, ki smo jo pripravili učenci in učitelji podružnične šole Lokavec, ogledate na spodnji povezavi.
https://www.yout-ube.com/watch?v=hV4nYuaaIp0&feature=youtu.be
Dobrodošli v Lokavcu
