Cerkev Marije Vnebovzete v Brithu

Župnijska cerkev Svetega Lovrenca

Podružnična cerkev Svetega Urbana

Kovaški muzej Mihaela Kuša

Bavčarjeva fužina

Bratje Bavčar

Graparjeva žaga

Rojstna hiša Edmunda Čibeja pri Slokarjih

Batičeva hiša

Pohodne poti


CERKEV MARIJE VNEBOVZETE V BRITHU

Na mestu, kjer danes stoji prenovljena cerkev Marije Vnebovzete, naj bi že v 17. stoletju stala kapelica ali manjša cerkev, posvečena svetemu Lovrencu. Pozneje, leta 1728, je bila kapelica prezidana in povečana, leta 1750 pa dozidana še zakristija in prezbiterij.

Cerkev je bila po navedbah Edmunda Čibeja »sezidana v rimskem slogu, obokana in sorazmerno razdeljena, z glavnim in dvema stranskima oltarjema.«

Glavni marmorni oltar s Cebejevo sliko svetega Lovrenca danes opravlja enako vlogo v novi cerkvi, levi stranski oltar, delo domačega umetnika Mihaela Kuša (Cussa) iz leta 1699, pa je bil po obnovi cerkve, leta 1987, postavljen v prezbiterij kot glavni oltar. Umetnik je oltar postavil po zaobljubi leta 1699, kar zasledimo na spodnjem robu atike. Med prenovo cerkve pod vodstvom lokavškega župnika msgr. Janeza Filipiča je bil v cerkvi odkrit fragment gotske freske iz druge polovice 15. stoletja.

Z zgraditvijo nove cerkve leta 1935 je začela stara cerkev v Brithu propadati. Ob tem sta za vedno izginila desni stranski oltar in prižnica, o kateri Edmund Čibej navaja, da je bila še posebno lepa, znamenita in res nekaj izrednega.

ŽUPNIJSKA CERKEV SVETEGA LOVRENCA

Cerkev je 17. 7. 1935 slovesno blagoslovil črniški dekan Alojzij Novak. Priprave na izgradnjo cerkve so potekale celih 50 let, vse od leta 1889, ko je zidarski mojster Miha Blažko naredil finančni načrt za obnovo in povečanje stare cerkve v Brithu. Zaradi finančne krize njegov načrt ni bil uresničen, enaka usoda pa je doletela tudi poznejši Fabianijev predlog, saj prenove ni dovolilo spomeniško varstvo. Tako je bila tudi na zahtevo prebivalcev zgornjega dela Lokavca (Brod, Slokarji, Čohi in Gorenje) cerkev zgrajena na novi lokaciji ob Grajšku.

Načrte za cerkev je pripravil arhitekt Maks Fabiani, freska v prezbiteriju pa je delo slikarke N. Gatti.

Pozneje je bila prvotna Fabianijeva zasnova spremenjena: strop je bil na novo pobarvan rdeče, kar je cerkev optično znižalo, iz stare cerkve v Brithu pa je bil prenesen baročni oltar s Cebejevo sliko mučeništva svetega Lovrenca, ki je zakril dobršni del oltarne freske. Danes fresko v celoti zakriva platno.

PODRUŽNIČNA CERKEV SVETEGA URBANA

Na območju arheoloških najdišč na Kovačevšu, visoko v pobočju Čavna, stoji podružnična cerkev, posvečena svetemu Urbanu, zavetniku vinogradnikov.

Cerkev je bila najverjetneje zgrajena v 18. stoletju v preprostem in težko določljivem slogu. Po nekaterih virih naj bi bila nekoč celo glavna lokavška cerkev, kar je zaradi polurne oddaljenosti od kraja zelo nenavadno.

Po navedbah arhiva nadškofijskega ordinariata v Gorici je bila cerkev za časa cesarja Jožefa II. podrta in pozneje, leta 1842, popravljena in ponovno blagoslovljena. Po drugi svetovni vojni je začela ponovno propadati in svojo današnjo, menda že tretjo podobo dobila leta 1987.

KOVAŠKI MUZEJ MIHAELA KUŠA

Na domačiji Kuševih pri Kuših brata Stanislav in Janez Černigoj ohranjata bogato kovaško tradicijo Lokavca. V njunem kovaškem muzeju si je moč ogledati razne kovane izdelke, poleg tega pa tudi prikaz kovanja v delavnici.

Muzej je odprt vsako soboto in nedeljo med 8. in 17. uro ali po predhodni najavi na tel.: 05/ 36 42 015.

BAVČARJEVA FUŽINA

Ob potoku Lokavšček je nekoč delovalo več mlinov, žag in fužin. Danes na to spominjajo le: Bavčarjeva fužina v bližini Broda oz. Čohov ter žaga in mlin pri Slokarjih.

Bavčarjeva fužina je bila zgrajena leta 1853. Njen lastnik je bila družina Bolko, ki jo je dajala v najem, po 1. svetovni vojni pa prodala bratom Bavčar. V fužini so do leta 1974, ko so prenehali s proizvodnjo, izdelovali predvsem bakrene kotle.

BRATJE BAVČAR

V zaselku Čohi so v sredini 19. stoletja živeli bratje Bavčar, ki so leta 1863 (ali 1866) po pričevanjih očividke opravili prvi poskus poleta na Slovenskem. Zato jih, kljub temu da se njihova letalna naprava menda ni dvignila od tal, upravičeno štejemo za pionirje slovenskega letalstva.

GRAPARJEVA ŽAGA

V zaselku Slokarji se je od mnogih žag, ki so delovale ob Lokavščku, ohranila le Graparjeva žaga. Informacijska tabla pohoda po zaselkih Lokavca navaja, da žaga: »Obsega prostor za žaganje ter pod njim tako imenovani flandarin za zbiranje žaganja in spodnji del pogona žage. Poleg tega pa ima ohranjeno tudi barako, kot so imenovali prostor na zgornjem delu žage. Tu so žagarji počivali, se pogreli in tudi pomalicali. Pred Graparjevo žago je še viden prostor z dovozno potjo, po kateri so furmani pripeljali hlodovino.«

ROJSTNA HIŠA EDMUNDA ČIBEJA PRI SLOKARJIH

V zaselku Slokarji se je 15. marca 1861 rodil in 9. januarja 1954 umrl izjemni Lokavčan Edmund Čibej. Po poklicu je bil učitelj. Služboval je v Rihemberku (danes Branik), na Brjah, v Vipavskem Križu in na Dolu – Predmeji. Do razpustitve občine leta 1926 je bil lokavški župan, med prvimi, ki so na Slovenskem uporabljali smuči, eden od pobudnikov ustanovitve planinskega društva v Ajdovščini, raziskovalec čavenske flore, izjemen kronist itd.

Danes se po njem imenujeta lokavška športna dvorana in priznanje, ki ga vsako leto podeljujemo zaslužnim Lokavčankam in Lokavčanom.

BATIČEVA HIŠA

V zaselku Bitovi stoji Batičeva hiša, katere »črna kuhinja« ima danes posebno muzejsko vrednost. Sestavljajo jo zanimivo, še vedno delujoče leseno ognjišče, krušna peč in napa. Stavba je še danes v lasti družine Batič in naj bi v prihodnosti postala muzej lokavške bivalne kulture v preteklosti.

POHODNE POTI

Bližina Čavna in Gore omogoča neštete možnosti vsem rekreativnim pohodnikom. Izpred lokavške cerkve pelje okrog dve uri dolga pot na Čaven, v pobočje Čavna pa je speljana zelo razgledna Srednječavenska pot z izhodiščem pred znamenitimi predmejskimi predori.

Zelo obiskana je pohodna pot na Otliško okno. Do t. i. »Lukne« nas pelje več urejenih poti: iz zaselka Čohi, zaselka Gorenje z Luž in od izvira Hublja.

Društvo za oživljanje lokavškega izročila DOLI je pripravilo zelo zanimivo pohodno pot z naslovom Pohod po zaselkih Lokavca in ogled kulturnih, tehniških in naravnih zanimivosti. Od leta 2010 je pot zelo dobro označena z usmerjevalnimi in informacijskimi tablami. V oktobru po tej poti poteka tudi organiziran pohod, ki je vsako leto zelo dobro obiskan.

Foto: Marko Vidmar, Bojana P. Kompara

Viri in literatura:

Edmund Čibej, glavni ur. Franc Černigoj (2005), Zbrani spisi. Predmeja: Društvo za ohranjanje in varovanje naravne in kulturne dediščine Gora.

Janez Filipič (1992), Po Vipavski dolini k Nebovzeti, sv. Lovrencu, sv. Urbanu v Lokavec pod Čavnom v slovenskem Primorju. Lokavec: Župnijski urad Lokavec.

Informacijske table Pohoda po zaselkih Lokavca (2010), Lokavec: Društvo Doli.

Enciklopedija Slovenije (1987-), 6. knjiga (Krek–Marij), Ljubljana: Mladinska knjiga.

Spletni vir: http://www.tic-ajdovscina.si/, povzeto 28. 6. 2011

Spletne strani statističnega urada Republike Slovenije:

 - Prebivalstvo

 - Popis